Dejavnosti, naloge in cilji Slovenske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed so:

  • Ohranjanje tradicije sokolarstva
  • Spremljanje, proučevanje, vzdrževanje in krepitev naravnih populacij ujed (ohranitev populacij in situ)
  • Ohranitev genetskega materiala ogroženih vrst ujed (ohranitev genskih skladov ex situ)
  • Razvijanje in izvajanje ekoloških ukrepov za zmanjševanje škode, ki nastaja zaradi ptic
  • Ohranjanje tradicije sokolarstva v skladu s konceptom trajnostne rabe obnovljivih naravnih virov

Slovenija gravitira v geopolitičnem in kulturno zgodovinskem pogledu med države osrednje Evrope. Narode, ki naseljujejo njen prostor povezujejo številne značilnosti na različnih družbenih področjih. Zanimiv detail v mozaiku kulturnih značilnosti evropskih narodov predstavlja lovstvo. Posebno pomemben in edinstven del evropske lovske tradicije pa je sokolarstvo, ki ima na območju Slovenije kar 800 letno zgodovino (1120-1954).
CIC Mednarodni svet za ohranitev divjadi in lovstvo je pričel s postopkom za uvrstitev sokolarstva na UNESCOv seznam svetovne kulturne dediščine. Člani Slovenske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed ohranjamo s sokolarstvom tudi delček slovenske in evropske kulturne dediščine za naše naslednje rodove.

Sodobno sokolarstvo in trajnostna raba obnovljivih naravnih virov.
Ptice ujede in sokolarska divjad so obnovljivi naravni biološki viri. Njihova ohranitev je ključnega pomena za izvajanje sokolarjenja zato so dejavnosti, naloge in cilji sodobnega sokolarstva usmerjene v aktivno varstvo narave. Sodobni koncept varstva narave spoznava in vključuje človeka kot njen neločljiv sestavni del. Človeku priznava pravico do rabe obnovljivih bioloških virov v okvirih, ki zagotavljajo njihov nadaljni obstoj. Sodobno sokolarstvo je po mnenju IUCN Mednarodne zveze za ohranitev narave zgleden primer trajnostne rabe narave, ki hkrati spodbuja človekov motiv, zavest in razvoj znanosti, ki so potrebni za aktivno varstvo ujed in tudi narave nasploh.

Izvajanje varstvenih ukrepov za ohranitev avtohtonih vrst ujed v smislu spremljanja, proučevanja, vzdrževanja in krepitve njihovih naravnih populacij (ohranitev genskih skladov ujed in situ):

  • Identifikacija vseh vrst ptic ujed prisotnih na območju Slovenije in monitoring njihovih populacij
  • Ugotavljanje in spremljanje dejavnikov ogrožanja naravnih populacij ujed
  • Izobraževanje javnosti o ujedah in seznanjanje o njihovem pomenu v naravi
  • Zagotavljanje primernih mest za razmnoževanje ujed
  • Spodbujanje in razvijanje učinkovitih metod za rehabilitacijo ujed
  • Rehabilitacija poškodovanih, bolnih in mladih ujed za njihovo vrnitev v naravo
  • Razvijanje metod za doseljevanje in ponovno naseljevanje gojenih ujed v naravo
  • Doseljevanje gojenih osebkov v naravo za krepitev prosto živečih populacij
  • Ponovno naseljevanje izumrlih avtohtonih vrst ujed
  • Ohranjanje naravnih habitatov ujed in širitev habitata določenih vrst v smislu izvajanja ukrepov za adaptacijo ptic na urbano okolje
  • Izvajanje varstvenih ukrepov za ohranitev genetskega materiala ogroženih vrst ujed (ohranitev genskih skladov ex situ) ter zagotavljanje življenskih pogojev za dobro počutje gojenih ujed.
  • Spodbujanje in izvajanje programov nekomercialne gojitve ogroženih vrst ujed.
  • Skrb za osebke iz narave, ki jih ni bilo možno rehabilitirati predvsem v smislu njihovega vključevanja v programe gojitve
  • Spodbujanje in razvijanje metod za uspešno razmnoževanje ujed (naravno razmnoževanje, umetno razmnoževanje, inkubacija, izvalitev, razvoj mladičev, socializacija)
  • Spodbujanje in izvajanje raziskav na področju zagotavljanja optimalnih življenjskih pogojev za dobro počutje gojenih ujed v skladu s spoznanji etološke in veterinarsko medicinske znanosti
  • Nadzor nad življenjskimi pogoji ujed v oskrbi članstva
  • Razvijanje in izvajanje ekoloških ukrepov za zmanjševanje premoženjske in druge škode, ki nastaja zaradi ptic ter varovanje letalskega prometa
  • Sokolarstvo prispeva k varovanju življenj ljudi in preprečevanju nastanka gmotne škode v letalskem prometu. Prisotnost ptic na letališčih predstavlja potencialno nevarnost zaradi trkov letal s pticami, posledice so povezane z izredno visoko gmotno škodo, ogroženo pa je tudi življenje potnikov in ljudi na zemlji. Uporaba sokolarsko šolanih ujed je eden od načinov za odvračanje ptic, ki jih priporoča ICAO Mednarodna organizacija za civilno letalstvo in se uspešno izvaja na številnih letališčih po celem svetu. Metoda z uporabo sokolarsko šolanih ujed temelji na evoluciskem odnosu med naravnim plenilcem in njegovim plenom zato ima velik biološki potencijal, ker je povsem naravna in ne obremenjuje okolja jo uvrščamo med ekološke ukrepe za varstvo letalskega prometa.Sokolarji Slovenske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed skrbimo s svojimi sokoli za večjo varnost letalskega prometa na letališču Brnik.